Leta 2025 je v Nemčiji več sto učencev zaradi izostajanja od pouka končalo v priporu. Nekatere zvezne dežele se poslužujejo te metode pri trdovratnih izostajalcih, medtem ko druge te prakse večinoma ne uporabljajo. Učinkovitost te sporne metode se ocenjuje različno.

Sindikat policistov Slovenije podpira napovedani Šutarjev zakon, ki prinaša zaostritev kaznovalne politike in dodatna pooblastila policiji na varnostno tveganih območjih. Čeprav pozdravljajo predvidene ukrepe za normalizacijo stanja, opozarjajo na naraščajočo kadrovsko stisko v policiji in poudarjajo, da so romska vprašanja širša od nedavnih dogodkov. Sindikat meni, da bodo predlagani ukrepi pripomogli k izboljšanju stanja.

Premier Robert Golob je napovedal sprejetje posebnega zakona, imenovanega Šutarjev zakon, ki bo policiji omogočil dodatna pooblastila za ukrepanje na varnostno tveganih območjih. Zakon naj bi prinesel tudi strožjo kaznovalno politiko. Golob je ukrepe predlagal po italijanskem vzoru boja proti mafiji.

Generalna državna tožilka Katarina Bergant je sporočila, da je državno tožilstvo okrepilo kaznovalno politiko, še posebej v primerih povratnikov in nasilnih dejanj, povezanih z romsko skupnostjo. Pri tem dosledno uporabljajo vsa razpoložljiva pooblastila, vendar poudarjajo, da lahko ukrepajo le v okviru veljavne zakonodaje.

Savdska Arabija je v letu 2025 usmrtila 356 ljudi, kar predstavlja najvišje število izrečenih in izvršenih smrtnih kazni v kraljestvu v enem koledarskem letu. Podatki, ki jih je zbrala tiskovna agencija AFP, kažejo na občuten porast v primerjavi s prejšnjimi leti, kar analitiki pripisujejo predvsem stopnjevanju vladnega boja proti prepovedanim drogam. Številni obsojenci, ki so bili usmrčeni v letošnjem letu, so bili vpleteni v dolgotrajne sodne postopke zaradi kaznivih dejanj, povezanih z razpečevanjem narkotikov. Oblasti v Rijadu so kljub mednarodnim kritikam in prizadevanjem za prenovo javne podobe države nadaljevale z ostro kaznovalno politiko. Večji del usmrtitev je bil neposredno povezan s t. i. vojno proti drogam, kjer so bili obsojenci šele pred kratkim pravnomočno obsojeni po večletnih procesih. To drastično povečanje števila usmrtitev sproža nove razprave o stanju človekovih pravic v državi, ki si sicer pod vodstvom prestolonaslednika prizadeva za gospodarsko in turistično odprtost.

Tajvanski pravosodni organi so začeli podrobno analizo in razpravo o prenovi sistema ljudskih sodnikov, potem ko so statistični podatki razkrili neenakomerno uporabo meril za izločitev primerov iz tega postopka. Po navedbah uradnih poročil so okrožna sodišča po državi v zadnjih treh letih obravnavala skoraj 500 primerov, pri čemer je bilo vloženih 233 zahtev za izključitev laičnih sodnikov, od katerih je bilo odobrenih približno 32 odstotkov. Svet za oceno učinkovitosti sodelovanja javnosti v sodstvu je 29. avgusta organiziral srečanje, na katerem so razpravljali o zakonodajnih spremembah, ki bi zagotovile večjo doslednost pri odločanju o tem, kateri primeri so primerni za takšno sojenje. Poleg vprašanja primernosti primerov študije kažejo, da se ljudski sodniki pri določanju kazni pogosto spopadajo z velikimi težavami. Raziskave so potrdile, da na njihove odločitve o višini kazni močno vplivajo konkretni predlogi tožilstva, kar vodi do morebitnih odstopanj v primerjavi s praksami poklicnih sodnikov. Komisija je zato predlagala obvezno uporabo informacijskih sistemov za odmero kazni, ki bi laičnim sodnikom služili kot orientacija. Hkrati se je s prenovo sistema razširil nabor kaznivih dejanj, ki spadajo pod to pristojnost, zaradi česar se je število kandidatov na seznamih za izbor povečalo na 120.000, kar povečuje verjetnost, da bodo državljani pozvani k opravljanju te dolžnosti.